Rimski obrambni zid

Na območju Zaplane nad Vrhniko se nahaja eden najdaljših ohranjenih odsekov poznorimskega obrambnega sistema Claustra Alpium Iuliarum, znan tudi kot Ajdovski zid. Gre za skoraj 9 kilometrov dolg obrambni zid z več kot 60 stražnimi stolpi, zgrajen za zaščito rimskega imperija pred vdori z vzhoda in severa. Zid je varoval pomembne ceste in prehode, ki so se preko Zaplanskega hribovja vile proti notranjosti imperija.

Zid v naravi prepoznamo kot kamnit nasip, visok od 1 do 2 metra. Najdaljši odsek poteka od Smrekovca mimo Jerinovega Griča proti Gostilni Mesec, kjer se linija postopoma izgubi. Ta del predstavlja najdaljši neprekinjeni odsek Claustre Alpium Iuliarum na območju današnje Slovenije in pomembno pričevanje o rimski prisotnosti na naših tleh.

Claustra Alpium Iuliarum je bil preplet utrdb, zidov in stražarskih stolpov, ki se je raztezal od Pivke prek Hrušice, Logatca in Zaplane do Vrhnike in Ljubljanskega barja. Gre za enega najpomembnejših obrambnih sistemov rimskega cesarstva na ozemlju današnje Slovenije.

Zidovi, pogosto zgrajeni iz kamna in veziva, so potekali po naravnih grebenih in prehodih. Njihova funkcija ni bila množična obramba, temveč nadzor in usmerjanje premikov – podobno kot današnji mejni prehodi.

Tudi območje današnje Zaplane je bilo strateško pomembno. Preko nje so Rimljani nadzorovali naravni prehod iz notranjosti imperija proti severu in vzhodu. Skozi Zaplano je vodila pomembna cesta, del povezave med Emono (Ljubljano) in drugimi rimskimi naselbinami.

Ostanki obrambnega zidu na Zaplani so danes skromni, a pomembni. Vidni so v obliki kamnitih nasipov, ohranjenih delov zidov ter arheoloških najdb, ki pričajo o življenju in obrambi v pozni antiki.

Gre za eno najstarejših materialnih pričevanj o zgodovini našega prostora, starejše od karantanske kneževine, staroslovanskih selitev ali celo samih krajevnih imen. Ostanki rimskih zidov nas spominjajo, da je bila Zaplana nekoč del pomembnega svetovnega dogajanja – in da mir, ki ga danes tukaj občutimo, ni bil vedno samoumeven.

Zaplana ni le kraj izletniških poti in dobre hrane – je tudi prostor globoke zgodovine. Rimski obrambni zid je nevidna nit, ki nas povezuje z Evropo in z večnostjo. Ob naslednjem obisku se ustavite, poglejte okoli sebe in si predstavljajte: kako je bilo, ko je tukaj korakala rimska legija?

Izhodiščna točka je pri Smrekovcu, v gozdu ob križišču ceste Vrhnika–Logatec in ceste proti Zaplani.