Loading

Janez Drnovšek

Mir in tišina

Umik v naravo

Po koncu aktivne politične kariere se je Janez Drnovšek pogosto zadrževal na Zaplani nad Vrhniko, kjer je živel v majhni hiši v osami, obdani z gozdom. Tam se je posvetil pisanju, meditaciji, branju in notranjemu miru. Umik na Zaplano ni bil zgolj fizičen, ampak tudi simboličen – predstavljal je odmik od politike, medijev in sodobnega tempa življenja.

 

 

Ustvarjalnost na Zaplani

Knjige in duhovna preobrazba

V času svojega življenja na Zaplani je napisal več knjig s filozofsko in duhovno vsebino, med njimi najbolj znano "Misli o življenju in zavedanju". Postal je zagovornik miru, sočutja, zdravega načina življenja ter nenasilja do ljudi in živali. Zaplana je tako postala prostor, kjer se je izoblikoval njegov prepoznaven, umirjen pogled na svet.

 

 

Arhitekt moderne slovenske države

Predsednik vlade in predsednik države

Med letoma 1992 in 2002 je bil predsednik Vlade Republike Slovenije skoraj neprekinjeno, razen kratke prekinitve leta 2000. Pod njegovim vodstvom je Slovenija dosegla stabilno gospodarsko rast, uvedla tolar, privatizirala številna podjetja in se približevala članstvu v EU in NATO.

Bil je znan po umirjenem, pragmatičnem slogu, iskanju konsenza in politični razsodnosti. Pogosto so ga označevali za tehnokrata, a hkrati nekoga, ki je globoko razumel družbene procese in razvoj države.

Leta 2002 je bil izvoljen za predsednika Republike Slovenije. V prvem delu mandata je še deloval znotraj običajnih okvirov politične funkcije. A že kmalu po volitvah se je začela njegova osebna preobrazba.

Po dolgoletnem boju z rakom se je začel umikati iz vsakodnevne politike in vse bolj obračati k osebni rasti, zdravemu življenju, naravi in duhovnosti. V tem obdobju se je preselil na Zaplana, kjer je živel samotno in preprosto.

 

Drnovškova zapuščina

Zanja leta

Janez Drnovšek je umrl na Zaplani v svoji hiši 23. februarja 2008 po dolgi bolezni. Pokopan je v Zagorju ob Savi.

S svojimi knjigami (Bistvo sveta, Misli o življenju in zavedanju, Pogovori) je mnogim odprl vrata v duhovni svet, a vedno brez pridiganja. Pisal je tiho, osebno, premišljeno – tako, kot je tudi živel. Njegove misli so bile preproste, a globoke, razumljive vsakomur, ki si je vzel čas za razmislek.

 

 

Sponzorji spletne strani